Omemba: Mija Špiler

»Zaradi produkcijskih okoliščin smo si lahko privoščili tri nastopajoče, kar je potem tudi diktiralo način dela oziroma uprizoritvene strategije, ki jih je bilo treba ubrati.«

»Eden ključnih izzivov je bil, kako delati razlike med liki, da je čim bolj jasno, ker je predstava hitra, zgodba pa dolga.«

»Ko sem si predstavljala, kako bi danes otrok pri dvanajstih letih živel sam, brez mame in očeta ... te kar stisne.«

»Tudi vprašanje, kako skupnost v bistvu ne poskrbi za tega otroka, je zelo močno prisotno.«

»Vzgajamo novo publiko in mladim moramo na nek način približati gledališče.«

»Največja nagrada je, če gredo mladi iz dvorane nezdolgočaseni in zadovoljni.«

»Roman je nastal v drugem času in nekatere teme so opisane zelo kruto, zato je bil izziv, kako vsebino prilagoditi, da bo današnjim otrokom prijetna, a še vedno navdihujoča.«

»V izvirniku ima pasivno vlogo, mi pa smo jo zastavili drugače; kot pogumno dekle, ki je del bratovščine in jo zanima pustolovščina.«

»Spremljam zgodbo z zvoki, ki pritičejo temu, kar se v tistem trenutku dogaja, bolj kot z melodijo z ritmom, šumi in akcijo.«

»Kadar sem v vlogi člana bratovščine, tudi sam udriham veliko bolj doživeto.«

»Kakšen bi lahko bil svet, ki ga zaznamuje kruta bolečina katastrofe, je eno od vprašanj, ki se zastavlja ob tem.«

»Prah govori o žalovanju (in posledicah) dveh katastrof: osebne katastrofe izgube bližnjega in globalne ekološke katastrofe.«

»Žalovanje je dvojno, nad izgubljenim bližnjim in nad svetom zunaj nas.«

»Prah je tako anksiozna prozna kronika naših največjih strahov pred izgubo.«

»V morju informacij, ki so nam danes lahko dostopne, o nekaterih stvareh in dogodkih še vedno premalo vemo.«

»Koliko dejansko vemo o Černobilu in koliko o tem govorimo.«

»Predstava bo na ogled v glavni dvorani Gledališča Koper.«